IT in posel: Združeni ali pozabljeni – zdaj je čas za preobrazbo!

Nedavno ste v sodelovanju s Slovenskim poslovnim klubom (SBC) gostili dogodek na temo oblačnih tehnologij – prvi takšen v zgodovini SBC. Ali to pomeni, da cloud postaja pomembnejša tema v slovenskem poslovnem okolju?

Če pogledamo evropske trende, Slovenija na področju digitalizacije dosega dobre rezultate – kar potrjuje tudi poročilo Evropske komisije »Digital Decade Country Report 2024«. Ena izmed področij, kjer zaostajamo za povprečjem EU, so oblačne storitve – za približno 52 %, kot navaja raziskava. Ravno zato je dejstvo, da je SBC prvič organiziral dogodek na to temo, še posebej pomembno.

Napovedi kažejo, da uporaba cloud rešitev v Sloveniji narašča, vendar je pristop k transformaciji zelo različen od podjetja do podjetja. Opozoril bi na en izziv, ki ga statistika ne pokaže, a smo ga izpostavili na SBC okrogli mizi.

V praksi opažamo razliko med organizacijami, ki so cloud integrirale v svojo osrednjo poslovno strategijo, in tistimi, ki ga obravnavajo kot izoliran IT projekt. Te druge bi se morale čim prej prebuditi. Zanje obstaja nevarnost, da zaostanejo v digitalni tekmi – tudi če so med prvimi uvedle oblak. Dogodki, kot je bil SBC-jev, imajo namen osvetliti takšne razlike in spodbuditi podjetja, da ponovno premislijo svojo IT strategijo kot del širše poslovne usmeritve.

Kakšni so vaši vtisi z dogodka? Zakaj še vedno obstaja razkorak med IT/cloud strategijo in poslovanjem?

Na panelu »Oblak kot del poslovne strategije – poudarek na konkurenčnosti« smo naslovili vprašanje, zakaj IT in posel še vedno pogosto delujeta kot ločena silosa – tudi v letu 2025? Odgovor je kompleksen, a bom povzel nekaj ključnih spoznanj.

Tradicionalno je naloga IT oddelkov zagotavljati stabilnost, varnost in učinkovitost sistemov, pri čemer se njihovi rezultati merijo z zmogljivostjo, razpoložljivostjo in uspešnostjo pri preprečevanju tveganj.. Poslovni oddelki pa so po drugi strani osredotočeni na rast prihodkov in pridobivanje novih strank. Njihove prednostne naloge so hitrost lansiranja izdelkov (time to market), ter inovacije, ki prinašajo konkurenčno prednost. Brez povezovanja teh dveh svetov pride do neskladij. Poslovna stran pogosto zaznava IT kot počasen in rigidni sistem, IT pa vidi zahteve poslovanja kot tehnično neizvedljive ali nerealne. Rezultat so podvajanja, neučinkovitost in zmanjšana agilnost.

Iz pogovorov z vodilnimi slovenskimi podjetji vem, da se tega zavedajo. In to ni zgolj slovenska težava – kar 70 % digitalnih transformacij po svetu ne prinese pričakovanih rezultatov prav zaradi neusklajenosti med IT-jem in poslovanjem.

Kako pripravljena so slovenska podjetja na strateško digitalizacijo? Kaj jim lahko pomaga na tej poti?

Vse več slovenskih podjetij se resno loteva digitalizacije. Lep primer je naš partner Nomago, ki je prepoznal potrebo po večji razpoložljivosti digitalnih prodajnih kanalov in se odločil za strateški prehod na cloud infrastrukturo. Poudarjam – strateški, saj so z našo pomočjo rešitve implementirali tako, da neposredno podpirajo njihovo osnovno dejavnost. Svoje izkušnje so delili tudi na SBC dogodku – kar je dragoceno.

Izmenjava izkušenj in dobrih praks je ključna. Slovenija potrebuje platforme in skupnosti, kjer se o teh temah odkrito razpravlja, deli uspešne projekte in zastavlja kritična vprašanja. Menim tudi, da to ni zgolj naloga podjetij in poslovnih klubov, temveč tudi tehnoloških partnerjev – ti morajo biti gonilna sila izobraževanja. Naša naloga je, da tehnologije, kot je oblak, približamo poslovnemu svetu – razumljivo, uporabno in kot strateško orodje, ne zgolj kot produkt.

Kako regulative EU, kot so NIS2, GDPR in DORA, vplivajo na sprejemanje oblaka v evropskih podjetjih?

V EU je vse več skrbi, da prebivalci, podjetja in same države izgubljajo nadzor nad svojimi podatki. Digitalna suverenost je vse bolj v ospredju, še posebej zaradi odvisnosti od globalnih tehnoloških ponudnikov, ki imajo sedeže izven Evrope – kot so AWS, Microsoft Azure, Google Cloud.

Po eni strani želi EU povečati svojo digitalno konkurenčnost. Zato je nastal program »Digital Decade«, ki cilja na to, da do leta 2030 kar 75 % evropskih podjetij uporablja oblak. Vzporedno pa se krepijo regulative, ki naslavljajo kibernetsko varnost in varstvo podatkov.

V praksi to pomeni, da opažamo večje zanimanje za zasebne cloud rešitve. Podjetja, še posebej tista, ki poslujejo z občutljivimi podatki, iščejo načine, kako se izogniti odvisnosti od hyperscalerjev – vsaj za določene poslovne funkcije. Ne pomeni pa to, da je oblak v javni infrastrukturi preteklost – prej obratno. Podjetja postajajo bolj strateška glede tega, katere podatke bodo gostila kje.

NIS2 direktiva prinaša nova pravila glede varnosti in poslovne kontinuitete. Kako lahko cloud pomaga pri usklajevanju z NIS2? Ga podjetja vidijo kot rešitev ali kot tveganje?

Cloud ni čarobna rešitev za skladnost z regulativami, a lahko pomeni pomemben korak v pravo smer. Oblačna infrastruktura že v osnovi vključuje varnostne mehanizme – nadzor dostopa, šifriranje podatkov v mirovanju in med prenosom, možnosti za revizijo itd. Ko govorimo o kontinuiteti poslovanja, imajo cloud rešitve kot sta backup in disaster recovery ključno vlogo pri zmanjševanju tveganj.

V HC Centru denimo nudimo rešitve z replikacijo podatkov med dvema podatkovnima centroma v Sloveniji – kar pomeni, da so podatki dostopni tudi v primeru izpada enega centra.

Moje opažanje je, da se je »strah pred oblakom« precej razblinil. Podjetja ga danes pogosto dojemajo kot orodje za večjo varnost, ne kot grožnjo. Vedno več jih pristopa k nam z vprašanjem: kako lahko z oblakom izpolnimo NIS2 zahteve? To je velik preskok v primerjavi z leti nazaj, ko je bilo glavno vprašanje: »Ali je oblak sploh varen?«

Kako se je po vašem mnenju spremenil slovenski trg IT storitev, odkar ste začeli do danes? Kakšne so potrebe strank in kako se nanje odzivate?

Vračam se k misli s začetka – obstajajo podjetja, ki se digitalizirajo, in tista, ki digitalizacijo vključujejo v strateško upravljanje. V Sloveniji opažam vse več tega drugega – ali pa vsaj željo po takšnem pristopu.

Ponudba rešitev je večja kot kadarkoli, zato podjetja postajajo bolj preudarna – tehtajo, postavljajo konkretna vprašanja, iščejo zanesljivega partnerja. Ne iščejo več zgolj ponudnika storitev, temveč svetovalca, ki zna voditi projekt z minimalnimi motnjami in konkretnimi rezultati.

V HC Centru želimo biti prav tak partner. Našo vlogo je še dodatno okrepilo sodelovanje z vodilnim cloud ponudnikom v regiji – Mainstreamom. Skupaj ponujamo celovite storitve digitalizacije, tako iz naših lastnih centrov kot tudi preko globalnih cloud platform.

Na kratko: zrasli smo, ker so zrasle tudi potrebe strank in zahtevnost okolja. V EU stalno nastajajo nove regulative, ki nas vodijo proti cilju digitalne suverenosti. Dejstvo, da je po NIS prišel še NIS2, namiguje, da bodo sledile nove različice. To je znak, da EU razvija enoten in standardiziran pristop k digitalnim operacijam – Slovenija pa mora biti del tega procesa.

V preteklosti je bila digitalna preobrazba morda še nekaj, kar se je dalo prezreti. Danes pa ni več tako – vsaka tehnološka odločitev je tudi poslovna.

HCC je del United Grupe.